Gospodična, samo trenutek...
Zapisala M., torek, 19. junij 2007 ob 09:43
Nekaj je v zraku, nekaj, kar me očitno prikaže kot zelo željno verskih podobic in raznih pogovorih o nastanku sveta, o Velikem (in ne Big Brotherju).
V zadnjem času me kar naprej ustavljajo razni verski privrženci in me želijo razsvetliti, mi podarjajo razne piškote, podobe, knjige, zvezke, revije, "pogovor".
Naj objasnim.
Sem krščena in nekajkrat sem celo pojedla tisto hostjo (ki se mi je vsakič zalepila na nebo, res so user friendly), celo znam zmolit eno, mogoče dve, a že od malega vem, da to ni to. Mene niso prepričali, četudi so se zelo trudili. Saj veste, razne babice, tete in sosede, ki otroke dobesedno vlečejo vsako nedeljo, ob mimogrede zelo neprijazni uri, v ledeno cerkev.
Krščena ateistka torej. Recimo.
Nimam nič proti, če komu pomaga je super, ampak vse dokler se to ne vsiljuje meni. Ravno danes, na poti v službo me ustavi starejša gospa (mislim, da že tretja v dveh tednih).
Ona: Dober dan, gospodična!
M.: Dober dan!
Ona: Samo nekaj bi vas zmotila.
prične vleči iz torbice neke liste, potegne ven list A4, na njej pa podoba, Jezusa predividevam
M.: Emm, ne ne, to me ne zanima, sploh pa se mi mudi v službo. Lep dan.
Ona, začne prepogibati podobico: Aha, ne saj ni problema. Saj jaz bi vam samo tole dala v torbico, potem pa kar...
Ne morem verjeti. Ona bi mi kar dala nekaj v torbico. Meni nič, tebi nič, bi mi dala nekaj v torbo.
Na take sem pa alergična. Da ne govorim o tistih, ki hodijo za tabo še 200 metrov.
Sploh pa, pri teh letih, če bi me zanimalo kaj od tega, bi se sigurno pozanimala, včlanila, karkoli že. Na ulici me pa težko prepričaš v kaj drugega kot v kak podpis, pa še to za res kakšno pametno zadevo.
Amnesty so tudi težki s temi podpisi.
Postavila bom stojnico, hodila po Ljubljani in zbirala podpise proti zbiranju podpisov in nadlegovanju na ulici.
Wanna join me?
M.
V zadnjem času me kar naprej ustavljajo razni verski privrženci in me želijo razsvetliti, mi podarjajo razne piškote, podobe, knjige, zvezke, revije, "pogovor".
Naj objasnim.
Sem krščena in nekajkrat sem celo pojedla tisto hostjo (ki se mi je vsakič zalepila na nebo, res so user friendly), celo znam zmolit eno, mogoče dve, a že od malega vem, da to ni to. Mene niso prepričali, četudi so se zelo trudili. Saj veste, razne babice, tete in sosede, ki otroke dobesedno vlečejo vsako nedeljo, ob mimogrede zelo neprijazni uri, v ledeno cerkev.
Krščena ateistka torej. Recimo.
Nimam nič proti, če komu pomaga je super, ampak vse dokler se to ne vsiljuje meni. Ravno danes, na poti v službo me ustavi starejša gospa (mislim, da že tretja v dveh tednih).
Ona: Dober dan, gospodična!
M.: Dober dan!
Ona: Samo nekaj bi vas zmotila.
prične vleči iz torbice neke liste, potegne ven list A4, na njej pa podoba, Jezusa predividevam
M.: Emm, ne ne, to me ne zanima, sploh pa se mi mudi v službo. Lep dan.
Ona, začne prepogibati podobico: Aha, ne saj ni problema. Saj jaz bi vam samo tole dala v torbico, potem pa kar...
Ne morem verjeti. Ona bi mi kar dala nekaj v torbico. Meni nič, tebi nič, bi mi dala nekaj v torbo.
Na take sem pa alergična. Da ne govorim o tistih, ki hodijo za tabo še 200 metrov.
Sploh pa, pri teh letih, če bi me zanimalo kaj od tega, bi se sigurno pozanimala, včlanila, karkoli že. Na ulici me pa težko prepričaš v kaj drugega kot v kak podpis, pa še to za res kakšno pametno zadevo.
Amnesty so tudi težki s temi podpisi.
Postavila bom stojnico, hodila po Ljubljani in zbirala podpise proti zbiranju podpisov in nadlegovanju na ulici.
Wanna join me?
M.
Oznake: Razmišljanja, Vsakdan
Pridem pomagat! Sam podpišem pa nč več:)
Tebi se še (!) ne godi tako slabo, preberi/poglej si samo malo o tem ubožcu:
http://www.kratkocasnik.com/permalink/399/%C5%A0iriti_ateizem_med_mormoni/
Drugače pa - valda - peticija za nek zakon proti nadlegovanju (še posebej preko telefona!).
I'm with you.
Sej morda sem nekoč nekdaj dolgo nazaj bila res prijazna do taknših dokler...! Namreč, tako kot tebe ta ženička je mene v decembrskem času ustavil mladenič, ki mi je skušal pojasniti, da je moje poslanstvo razširiti vero med ljudi. Po nekaj minutah govora je prišel ven s stavkom "Izražaš neko erotično slo in energijo s katero bi lahko prepričala ljudi v Boga."
Nekak si lahko predstavljaš moj pogled v tistem trenutku. No v sekundi in pol sem obrnila svojo erotično energijo za 180° in šla stran. Od takrat naprej vsakemu, ki me ustavi in začne s prepričevanjem v moje poslanstvo, zabrusim na zelo prijazen način, da sem Satanova hči. Potem je prec mir.
eboy boš pa protestiral z deljenjem in razsvetljevanjem mimoidočih :))
silvestre mene ti telefonski ne motijo preveč. Pač rečeš ne in ti ne težijo še pet minut po mestu. Preprosto odložiš :)
Tamala hahaha ta je pa dobra. Kakšna škoda, pa bi lahko to erotično energijo uporabila za "nekaj dobrega, za boga", hehehe. Ne morem verjet.
Glede satana pa še nisem tako daleč, ampak v takem tempu nadlegovanja bom kar hitro na tem, da bom tudi jaz malo zoprna.