Valentinov Blues

14. februar, dan srčkov, zaljubljencev, vseh, ki jih imamo radi... Jada jada jada. Ne praznujem ga. Nikoli nisem. Se to sploh praznuje ali kako bi temu "običaju" človek rekel?

Zadnje dni vidim rdeče, no ja, mogoče je pa res moja napaka, da dejansko hodim v trgovino okoli tega praznika ampak nekaj pač moram jesti. Ker temu se praktično ni mogoče izognit. Tako kot se skoraj že za prvega novembra sveti in utripa celo mesto, že cel februar vidim samo rdeče. Čisto razumem vse prodajalce. Živijo od tega in če se da nekaj prodati dva meseca prej, bo tisto pač prodajal, če se da, si neumen da ne bi. Preprosto.

Sem kar netipična ženska kar se tega tiče, v bistvu glede vsega. Vseeno mi je. Že na splošno, če rečem, da mi to ni pomembno to drži (zakaj prijateljica reče, da ji valentinovo ne pomeni nič , če me dva dni pred tem sprašuje, kaj naj kupi, da ne bo praznih rok? Ne vem, draga moja, gate maybe?), če rečem ne, mislim ne in obratno. Povem kar mislim in mislim tisto kar prileti iz mojih ust (ok to ne vedno). Bolj tehnično razmišljam, ne kompliciram. Prijatelj mi je rekel, da če obstaja prejšnje življenje, sem zagotovo morala biti moški. Imam pa tudi napake, konec koncev sem še vedno "samo" ženska. Sprašujem se...

Zakaj moramo imeti praznik (ta beseda mi ni všeč ampak trenutno se ne spomnim nobene druge, bolj primerne) za to, da se spomnimo na nekoga? Si res nismo sposobni vzeti 2 minuti in napisati sms, poklicati prijatelja medtem, ko v trgovini čakamo v vrsti za blagajno, si vzeti vsaj en dan, vikend na mesec in se dobiti na kosilu ali rajši izletu? Rabimo praznik za to? Ok, dovolj nerganja.

Sovražim amerikanizem. Še malo, pa bomo razmišljali kot oni, da ne govorim o tem, kako mi moja bivša razredničarka zadnjič z grozo razlaga kako nerazgledane generacije prihajajo, pa ja, saj država očitno potrebuje take ljudi. Ovce. Nič jih ne zanima, razen to kateri model mobitela pride naslednji na trg in kako čim hitreje napisati sms. Da bi občasno kakšno knjigo prebrali? Sem padla na glavo mogoče? Časopis? Dnevne novice? Gledališče? Pa ja, kdo ima čas za to.

Čakam samo še na Thanksgiving day oziroma kako bi (bomo) to prevedli, Zahvalni dan? Se že zahvaljujem. Za to, da so me doma naučili razmišljati s svojo glavo. Hvala!

M.

Photo: David Edwards

Oznake: Razmišljanja