Tuki sm jst delou!

Zapisala M., sreda, 5. december 2007 ob 09:39

Dokler nisem začela hoditi v fitnes center sem se raznim postavljačem na veliko izogibala. Saj se jih prepozna že na daleč. Omare, ki ne morejo držati rok skupaj, da o nogah ne začenjam. Pa ok, kakor komu paše.

Zdaj pa se jim ne morem več izogibati, če želim poskrbeti za svoje zdravje. Polno jih je in prihajajo v skupinah. Kot ženske katerim smisel življenja je sledenje zadnjim modnim trendom in hodijo na sprehod v nakupovalne centre v katerih glasno razlagajo o svojem življenju, podobnim glavnim junakinjam mehiške telenovele. Da, čivkanje takih žensk je podobno čivkanju moških omar v fitnesu. Z malo nižjim tonom glasu in večjo jakostjo.

Nisem še ugotovila kako si ti mišičnjaki mišice sploh pridobijo, kajti edina mišica, ki jo v fitnesu trenirajo se nahaja v njihovih ustih.

Čepijo na eni napravi več kot pol ure in debatirajo o praških, cedevitah-praški, ki nimajo učinka-in podvigih prejšnjo noč pod krilcem neke 15-letnice. Tako glasno, da jih slišimo čisto vsi, tudi tisti, ki imamo v ušesih slušalke. Sicer me tudi to ne briga, naj, motijo pa me zasedene naprave uporabljene samo kot nadomestek stola. Ali pa nanjo g. Mišica postavi bidon in to očitno pomeni, da je naprava njegova. Četudi je na drugam koncu več kot 5 minut in ni videti, da jo bo v kratkem potreboval.

Zadnjič sem se z enim celo na grdo pogledala.
Dovolj mi je bilo čakanja. Zasedla sem napravo g. Mišice (situacija bidon), ki je medtem debatiral o prašku z okusom vanilije in še preden sem opravila prvo serijo sem ga že imela pred nosom. Khm, tuki sm jst delou! Em, ni bilo videti, ker naprava sameva že pet minut, bidon pa bi lahko kdo tudi pozabil. Grd pogled, As konc? Grdo pogledam nazaj. Nisem ampak, opravi.

Res, včasih me kar mika, da bi jim pripravila napitek, jim postregla in zaželela prijeten čvek, drugega tako ali tako tam ne počnejo.

M.

Oznake:

na to temo

Komentiraj