Very American
Zapisala M., nedelja, 15. april 2007 ob 15:02
Včeraj v Koloseju čakam v vrsti za gospoda Fižolčka in nehote slišim za menoj stoječo angleško družino pri komentiranju celotnega objekta.
Poba star približno 18 let, o Koloseju razmišlja: "Hm, it looks very... Hm..." Malo pomišlja, pogleduje po prostoru in dokonča: "Very american".
Oče se v sekundi z njim strinja.
Poba nadaljuje: "Very american. Cold, big."
Pri tem pa cela družina ustvarja grimase, ki jih lahko opišem kot mešanica prezira, pomilovanja in sprijaznenja s situacijo.
Se čisto strinjam, raje imam Komuno in podobne (a kaj, ko kina v mestnem jedru zapirajo). To, da preziram amerikanizem, ki ga je pri nas čedalje več, pa je tudi že splošno znano.
M.
Photo: William Van Alen
Oznake: Razmišljanja, Vsakdan
Hladna resnica.
Na žalost smo pa že precej globoko v tem arhitekturnem ameriškem sranju.
Hah... Jaz sploh še nism stopla v Koloseja, verjameš al pa ne. :))
Čeprav moj brat dela not in lahko dobi zastonj karte. LOOOL
Ja, ne hodim v kino, rajš gledam DVD-je doma s svojim dragim. :)
Drugač pa tukaj še ena, ki sovraži amerikanizacijo, ameriško "demokracijo", ameriško pop kulturo, ameriški način razmišljanja, itd...
Pa ne nabijam v tri dni. Sicer res še nisem bla tam, vem pa izredno veliko o njih s faksa k smo mel ameriške študije itd. (pač študiram angleščino ;)), pa itak jih maš vsak dan povsod poln kufer, od dnevnika do filmov, itd..
Men pač ni.
Edin musko majo pa hudo... Ampak ne tiste pop. ;P
V Koloseju nisem bila že par let - se mi zdi, da me verjetno pot tja bo več zanesla. :-)
Obožujem majhne kinodvorane, v katerih ne smrdi po kokicah, v katero ne hodijo kokice in kokiji in kjer ljudje ob koncu filma ne poskačejo s sedežev, kot da bi jih napadel trop bolh. V dvoranah kamor zahajam ob koncu filma ljudje obsedijo na svojih sedežih in premišljujejo o pravkar gledanem filmu. No hurry...