Cha
Zapisala M., četrtek, 1. marec 2007 ob 13:05
Nekakšna poplava čaja je nastala. Zdi se mi, da se zdaj pije čaj zato, ker je to modno. Se dobiva na čaju se nekako lepše sliši kot, se dobiva na kavi. Razpasle so se povsod čajne hiše, prodajalne pravih čajev. Ali pa se samo meni tako zdi. Saj je prav, da se ga pije, mi je pa vseeno hecno.
Nekje sem zasledila, se ne spomnim več kje, da naj bi čaj prvi odkril nek kitajski cesar okoli leta 2300 pred našim štetjem. Čisto naključno, ko se je na terasi hotel osvežit, je v njegovo skodilico z prej zavrelo vodo, poletni vetrič prinesel lističe iz bližnjega grma. To je opazil šele takrat, ko ga je vonj te pijače tako premamil. Od takrat naprej je postala nejbolj znana pijača na svetu.
Čaj ima kar lepo zgodovino, zanimivo pa se mi zdi, da je zelo spoštovana pijača. V arabskem svetu, po jedi čaj skuha gospodar ter se s tem zahvali Alahu za hrano. Na japonskem je pitje čaja prvotno obred, ritual, meditacija. Vse je skrbno pripravljeno in nič ne sme zmotiti harmonije prostora v katerem bo čaj postrežen, ne zvok, ne barva, vonj, postavitev predmetov. Vse v harmoniji in tišini.
Facinantno.
V Evropi nas čaj asociira na Angleže, ki imajo obvezni jutranji in popoldanski čaj s kolači, sendvički. Imajo nekakšno pravilo pri nalivanju čaja, ki ga pijejo z mlekom, redko z limono, kot smo navajeni pri nas. V skodelico najprej nalijejo mleko, nato sledi čaj in na koncu sladkajo. Pijejo ga počasi, srebajo.
Pri nas nimamo nekih obredov povezanih z njim. Razen, če v obred štejemo tudi ležanje v postelji, kupi robcev, limona in čaj. Je pa povezan z ljudskim zdravilstvom. Vsakdo ve, za kaj je dober kamilični, žajbljev in zakaj ga pijemo pri težavah s kašljem z medom.
Da ne pišem o tem, koliko beljakovin, mineralov, vitaminov in koristnih snovi vsebuje ta napitek, katerega učinek pomirjanja ali poživitve je dosežen šele po 30 - 40-ih minutah. Za razliko od kave ali alkohola, ki dosežeta učinek povprečno po 15-ih minutah.
A ne glede na to, da vem kako je zdrav, ga ne morem. Verjetno imam to od malega, ko me je babica vedno posiljevala s čajem. Pijem ga takrat, ko me kaj priklene na posteljo, pa še to s težavo in se ga poslužim šele, ko moji čudežni napitiki iz limone in pomaranče ne delujejo več. Komaj.
Bi ga pa rada pila. Zakaj? Ker mi je všeč japonski odnos do čaja, ritual, meditacija, ko si vzameš čas zase. In predvsem zato (priznam, nepoboljšljiva sem) ker so mi blazno všeč kitajski čajniki, skodelice, pribor.
V njih pa kava, sok, voda razbijejo to magičnost, ki mi je všeč.
Damn!
M.
Photo: T. Takagi
Oznake: Razmišljanja
Men je šlo pa vedno na živce, ko so ljudje govorili da gremo na kavico, saj kave nikoli nisem pila. Tko da grem več al manj vedno na čajčka. :)
Pa ne, ker bi se mi slišalo kul, zdravo al pa karkoli podobnega, sam ker sem en mali tea đanki.
Začelo se je pa pomojem v prvem letniku (se pravi 3leta in pol nazaj), ko me je prijateljica zvlekla v Cha. Ful mi je blo luštn in prijetno notr, tko da če gremo na pijačo, me vedno vleče tja (ma je kr dostkrat žal čist polno).
Aja, pa ne vem če sem že kej komentirala na tvojem blogu odkar se je prejšnji zbrisal (takrat sem ga lih odkrila, napisala komentar pri Melodromih - btw, men so tut ful všeč - in pol je šlo vse skupaj po gobe), sam tok da povem, da mi je ful všeč tale tvoj blog. :)
Lp, Nina
Ja, ambient v teh čajnicah je tudi meni lušten. Vse mi je všeč, samo tisto kar je bistvo ne, čaj :)
Bom pa z veseljem natakala čaj v skodelice mojim obiskom, bom vsaj kaj imela od njih (skodelic, da ne bo pomote) :)
Me veseli, da si se spet oglasila :)
Lepo se imej,
M.