Blogamo Ker...?
Zapisala M., petek, 2. marec 2007 ob 12:10
Ta post imam že nekaj časa spravljenega kot osnutek. Malo ga vsake toliko obdelam tako, da dodam kakšen del razmišljanja, ki se mi porodi ob prebiranju blogov, na splošno in o tej temi.
Najprej sem zasledila post pri blogerju, ki ga rada in redno prebiram, had-u.
Se strinjam z njim (ne bom pisala povzetka, klikneš, prebereš in veš). Vsaka blogerska "kariera" gre nekako po teh stopničkah. Je pa povzel nekaj kar sama mogoče nisem znala točno povedat, odgovoriti. Zakaj nimam objavljen spisek blogov, ki jih prebiram? Zato, ker kot prvo jih je ogromno (rednih 42, ostalih pa tudi kar nekaj, enih in istih, nerednih), kot drugo pa
Lahko rečete, da sem sebična.
Na podobno temo sem že spisala kar dolg komentar Delavcu, še nekdo na listi rednih 42, pa sem si premislila in raje komentiram preko bloga.
Se strinjam, imamo blogerske zvezde tudi pri nas. Pa ne mislim razne plačane blogerje ala Jonas&co. So ljudje, ki pišejo zato, da jih čim več ljudi prebere, provokatorji na nek način. Povsod jih vidiš, vsi imajo linke do njih, na vseh možnih straneh imajo objavljen naslov do bloga in tudi, če si med tistimi, ki jih ne bereš, nanje naletiš vsaj enkrat tedensko. Ne gre drugače. Celo tisti, ki takih ljudi ne marajo, iz tega ali onega razloga, jih berejo zato, da lahko na svojem blogu objavijo repliko, okrašeno z linkom povoda. That's the whole point, i guess. Vse se vrti.
Strinjam se s prikazi razlogov zakaj blogajo(mo). Ampak, ali ni vsak prav zaradi vseh teh razlogov skupaj, pričel pisati t.i. spletni dnevnik?
Zakaj začneš blogat? Zase, seveda. Zase ampak želiš, da te vidijo, komentirajo tvoje poglede, vrednote, da lahko pač poveš "glasno in vsem". Drugače sploh ne bi objavljali, še vedno bi bili osebni dnevniki zguljeni in nakracani, telefoni bi pregorevali, elektronska pošta pa frčala. Samo to pač ni tako zabavno. Dejstvo.
Potem se nekako razdelimo. Na tiste, ki so bolj novičarski in objavljajo, komentirajo novice, dogodke (in odmeve) ter na tiste, osebne, ki pišejo o svojem življenju, razočaranju, ljubezni, kaj so jedli ipd. Ok, s(m)o še tisti, ki krmari(m)jo med obema, bluzatorji.
Tudi vsi tekmujemo, nekateri zavestni, nekateri ne. Zdaj, če požanješ veliko komentarjev, klikov, ti paše. Komu pa ne bi? Tisti, ki trdijo drugače naj mi pojasnijo zakaj potem na spletu sploh objavljajo, če nočejo, da jih kdo prebere. Količina klikov je ponavadi pogojena s kvaliteto. To pa spet paše slišati. Da si dober.
In priznajte, vsi pišemo zato ker piše tudi sosedov (vstavi poljubno). Drugače se to sploh ne bi tako razvilo, kot se je.
Glede stereotipa blogerja. Ni nekako že predstavljen v medijih kot človek, ki cele dneve presedi pred računalnikom in zapiše vse kar najde, kar se mu zgodi v zasebnem in virtualnem življenju, je družbeno kritičen geek, ki to v bistvu niti ni, saj večinoma obvladuje samo osnovne kode html-ja, nekaj grafike, precej domač pa mu je google in podobni iskalniki ter hodi naokoli s kamero ali digitalcem s funkcijo snemanja.
Hehehe, se kdo najde?
M.
P.S.: Prvotni osnutek posta je bil drugačen, a me je zaneslo; prejšnjo vsebino sem zbrisala in zabluzila na novo.
Najprej sem zasledila post pri blogerju, ki ga rada in redno prebiram, had-u.
Se strinjam z njim (ne bom pisala povzetka, klikneš, prebereš in veš). Vsaka blogerska "kariera" gre nekako po teh stopničkah. Je pa povzel nekaj kar sama mogoče nisem znala točno povedat, odgovoriti. Zakaj nimam objavljen spisek blogov, ki jih prebiram? Zato, ker kot prvo jih je ogromno (rednih 42, ostalih pa tudi kar nekaj, enih in istih, nerednih), kot drugo pa
Veliko izredno dobrih blogov ni “medijsko” odmevnih, ampak ko jih najdeš, jih niti ne želiš deliti z drugimi, ampak v njih uživaš rajši sam!
Lahko rečete, da sem sebična.
Na podobno temo sem že spisala kar dolg komentar Delavcu, še nekdo na listi rednih 42, pa sem si premislila in raje komentiram preko bloga.
Se strinjam, imamo blogerske zvezde tudi pri nas. Pa ne mislim razne plačane blogerje ala Jonas&co. So ljudje, ki pišejo zato, da jih čim več ljudi prebere, provokatorji na nek način. Povsod jih vidiš, vsi imajo linke do njih, na vseh možnih straneh imajo objavljen naslov do bloga in tudi, če si med tistimi, ki jih ne bereš, nanje naletiš vsaj enkrat tedensko. Ne gre drugače. Celo tisti, ki takih ljudi ne marajo, iz tega ali onega razloga, jih berejo zato, da lahko na svojem blogu objavijo repliko, okrašeno z linkom povoda. That's the whole point, i guess. Vse se vrti.
Strinjam se s prikazi razlogov zakaj blogajo(mo). Ampak, ali ni vsak prav zaradi vseh teh razlogov skupaj, pričel pisati t.i. spletni dnevnik?
Zakaj začneš blogat? Zase, seveda. Zase ampak želiš, da te vidijo, komentirajo tvoje poglede, vrednote, da lahko pač poveš "glasno in vsem". Drugače sploh ne bi objavljali, še vedno bi bili osebni dnevniki zguljeni in nakracani, telefoni bi pregorevali, elektronska pošta pa frčala. Samo to pač ni tako zabavno. Dejstvo.
Potem se nekako razdelimo. Na tiste, ki so bolj novičarski in objavljajo, komentirajo novice, dogodke (in odmeve) ter na tiste, osebne, ki pišejo o svojem življenju, razočaranju, ljubezni, kaj so jedli ipd. Ok, s(m)o še tisti, ki krmari(m)jo med obema, bluzatorji.
Tudi vsi tekmujemo, nekateri zavestni, nekateri ne. Zdaj, če požanješ veliko komentarjev, klikov, ti paše. Komu pa ne bi? Tisti, ki trdijo drugače naj mi pojasnijo zakaj potem na spletu sploh objavljajo, če nočejo, da jih kdo prebere. Količina klikov je ponavadi pogojena s kvaliteto. To pa spet paše slišati. Da si dober.
In priznajte, vsi pišemo zato ker piše tudi sosedov (vstavi poljubno). Drugače se to sploh ne bi tako razvilo, kot se je.
Glede stereotipa blogerja. Ni nekako že predstavljen v medijih kot človek, ki cele dneve presedi pred računalnikom in zapiše vse kar najde, kar se mu zgodi v zasebnem in virtualnem življenju, je družbeno kritičen geek, ki to v bistvu niti ni, saj večinoma obvladuje samo osnovne kode html-ja, nekaj grafike, precej domač pa mu je google in podobni iskalniki ter hodi naokoli s kamero ali digitalcem s funkcijo snemanja.
Hehehe, se kdo najde?
M.
P.S.: Prvotni osnutek posta je bil drugačen, a me je zaneslo; prejšnjo vsebino sem zbrisala in zabluzila na novo.
Oznake: Razmišljanja
hvala!
da si mi dala moznost, da sem odkril en zelo dober "nemedijsko odmeven" blog..
ko ze skoraj dve leti pises blog, postanes rahlo imun za nove bloge.. in iskanje dobrih je zamudno.. in vsak dober, ki ga najdem, ali mi ga kdo pokaze, pa ceprav avtor, mi pricara nasmeh..
pisi se naprej!
No ja, itak pišeš blog, da ga kdo bere. Pa da te mogoče kdo potolaži al pa se vsaj strinja s tabo takrat, ko se noben drug ne. ;)
Pa pišeš ga tut malo, da si dušo olajšaš...
Sam vidim, da si en folk sploh ne upa komentirat. Ok, pa sej nimaš vedno kej za rečt zraven pa prvič ti je mogoče malo bad (čeprav men ni blo nikol, tega niti ne razumem)...
Drugač pa jaz teh medijsko odmevnih blogov ne berem. Ker me ne zanima, kaj delajo ti zvezdniki itd., ker so večinoma za moje pojme kakšni drugi blogi 10x bolš. Sem pač bolj psihološko navdahnjena, o zvezdnikih mam pa mnenje že ustvarjeno iz izkušenj. LOL
Drugač je pa tvoj blog men ful všeč, čeprav ne komentiram ravno vsakega posta. ;)
@had hvala za pohvalo, čeprav moj namen sicer ni bil reklama. Verjamem pa, da sčasoma niti ne iščeš novih blogov, pač naletiš. Čeprav hecno, jaz bloge prebiram že dobro leto (postopoma vedno več), sama pišem šele dva meseca, počutim pa se, ko stara sablja :))
Bom vesela kakšnega tvojega komentarja.
Lp!
@apple ja, ljudje si ne upajo komentirat. Ampak ok, tukaj pljuvam v lastno skledo, ker tudi jaz berem bloge in jih v 90% sploh ne komentiram. Včasih bi, pa me mine, ker vidiš sčasoma, da so se izoblikovale neke skupinice, ki se poznajo in se počutiš outsajder. Včasih pa se mi preprosto ne ljubi pisati komentarjev ker bi tako lahko cel dan samo to počela.
Imaš pa tudi ti zelo fajn blog, se najdem v veliko stvareh. Se vidi, da sva obe ovci :))
Se strinjam z napisanim .. osebno tvoj blog prvič vidim, a mi je stil pisanja ok - maš enega bralca več :)
Komentiram bolj malo -, a to še ne pomeni da ne berem. Večine komentarjev ne oddam (tega sem napisal 4x, v peto je le šlo).
Blogi niso slabi, blogi niso dobri. Je le stil pisanja, enemu sede takšno, drugim drugačno. Če najdeš tiste prave, ki zapisujejo tvojemu podobno razmišljanje, potem le malokrat vržeš pogled drugam (vsaj pri meni je tako).
Se strinjam s citiranim delom..
In ja.. večino blogov ki sem jih brala so postali 100% personal dnevnik. KOmentarji so pa v večini na takih že "must comment". No na takih pač ne komentiram.
Pravzaprav sama zelo malo komentiram. Izoblikujem svoje mnenje, ki pa ga ne napišem. Iz meni neznanega razloga.
Je pa zanimivo kakšne vsebine vse najdeš.
Bloganje je res ena obsesija. Potegne te vase in kar naenkrat se zaveš, da ob nekem dogodku študiraš "to morm dat na blog".
Moj blog je na čase zelo oseben, a dvomim, da moji bralci o meni vedo stvari, ki sama nebi želela, da jih vedo.
Pišem zase in za druge. Priznam. Predvsem v smislu, da bo post berljiv in da se me razume. In da bom kasneje, ko bom post ponovno prebrala spet občutila isto kot takrat, ko sem ga pisala. Verjetno samo js, pa vseeno ...
Neosebni posti so pa tu predvsem zaradi načina bloganja. Nočem, da postane moj blog eno samo jokcanje in štrenčenje po moji glavi in mojih mislih, kot sem rekla se ne čutim oklicano za to, da na internet vržem svoje najglobje občutke, eno mejo imam in to si ponavadi postavim z neosebnimi posti.
Sama pišem že zelo veliko časa, a sem bila večino tega časa "skrita", potem sem svoj blog postnila na Blogosfero. Ker mi je ogromno blogerjev na le-tej všeč in simpatičnih in sem tam predstavila še svoj blog. Ne vem, mogoče mi je malo žal. Ogled bloga se mi je dvognil za 70%. Koliko pa je to dobro pa se bo videlo sčasoma ...
Nabluzila sem na polno. :)
Aja, pohvale tebi tudi iz moje strani. ;)
Ajej.
Popravek: BLOGORAMO in ne Blogosfero.
:)
Vidim, da sem jaz nek outsider v razmišljanju glede tega, ampak jaz res ne razumem tega, da folk piše commente, pa jih pol ne upa oddat... Pa tut, če so se neke skupince izoblikovale... Ne vem no, pa sej je samo en komentar na enem blogu človeka, ki ga sploh ne poznaš. Mene pa moti, da en folk stalno bere, pa nikol ne komentira. Ker bi jih rada spoznala, očitno mamo že nekaj skupnega, če jim je všeč moj blog. :/
Jaz se edin včasih po prstih udarim, ko komentiram kakšnim, ki jih dobro poznam, pa vem, da bodo popizdil, če jim nekaj napišem. LOL
Pa da se ne bi slučajno iz strahu pozabla javit na moj forum, k bom huda, ni zasebna privat skupinca, odprt je za vse. ;P
Pazi zdaj, k bo Apple en post dala na blog, ker me tole res nervira, da folk ne upa komentirat. :)))
jaz tudi ne bi tvojega komentirala oziroma ga tudi prebrala ne bi, če te ne bi naš Jabuk imel med linki ;)
enostavno je res, da večina ljudi, ki bere naše bloge, se pozna med samo. Ali realno ali pa samo prek neta.
Kot sem že pr Apple napisala, meni je resnično vseeno a kdo bere moj blog, a kdo da kak komentar.
Itak ga pišem zase in za tisto peščico mojih znancev.
Ampak sem včasih zelo užaljena, ko vidim, da mi kaka "kolegica" ne komentira posta, katerega bi bilo zelo lepo komentirat. Ali pa da mi vsaj na drug način pokaže, da je to prebrala in da je srečna.
Drugače pa jaz svojega bloga ne razdajam okol in mi je resnično vseeno, če ga kdo bere ali pa nihče. Če pa hoče kdo komentirat, pa lahko mirne volje. :D