Včeraj zjutraj, na prvi dan razprodaj, se uredim za v službo in na avtobusu opazim, da sem se z mojo ljubo zeleno (zeleno, ki te ljubim zeleno) majčko nekje podrgnila. Direktno na sredino in to z nečim podobnim šmirom oziroma vodoodpornim flumastrom. Črno, kakopak.
Ok, malo sem bentila, a hvala bogu za mojo obsesijo z velikimi torbami, saj sem madež vsaj navidezno skrila.
Poudarjam:
Nisem nek shopoholic. V bistvu oblačila in obutev nakupujem po trenutnem navdihu, ki je jasno, primernemu stanju v denarnici (no ja, mogoče malo pretiravam s torbicami, malo). Redko me navdihujejo razprodaje, komolčarstvo in gneča.
A včeraj ob začetku razprodaj me očitno to ni ustavilo. Lahko bi rekla, da me je nekaj vleklo v BTC. The big force.
Po krajšem prepričevanju dragega in nekaj mojih nadvse ljubkih, prisrčnih pogledov in nasmeškov, se odpraviva najprej v Emporium.
Peš. Ker je blizu. Malce sem bila utrujena in lačna. Z zeleno, zaflekano majico.
Podatki so zelo pomembni.
Torej, sva v Emporiumu. Po dobri uri odideva, on z vrečko, jaz praznih rok. Ok, pač prvi postanek. Naslednja postaja je bila Zara. Spet big force, ker redko nakupujem v njej. Prizor ob odhodu čez dobre pol ure, se ponovi. On-vrečka, jaz-nič.
Sebično, vem.
Oba že kar precej lačna in utrujena predvsem od ljudi, jaz pa malo tečna, ker mi ni nič všeč, se odpraviva proti Cityparku na kosilo. Malo manj veselo korakam ob Merkurju, ko na mojih najljubših črnih (črnih!) lanenih hlačah opazim rumeni FLEK! Pa še enega in tretjega, pa cele črte. Ha?! Pogledam na moje lepe bele balerinke. En podplat "čist", drugi pol rumen. Bele balerinke. Tiste, od katerih se moje noge težko ločijo. Dragi po hitrem pregledu ugotovi, da je barva na mojih hlačah, podobna barvi na asfaltu in da sem očitno pohodila sveže "napleskano" rumeno črto za invalide.
O, pismorosno pa vse marjetice skupaj!
Njemu je bil moj čustveni izpad zaradi najljubše majice s šmirom/flumastrom (očitno se je nabiralo v meni, kaj morem) in hlač z "barvo za invalide" (se opravičujem) smešen. Meni pa niti malo! Skoraj se razjočem in naredim sceno, ker ni bilo nikjer opozorila PAZI SVEŽE. Je bil raje modro tiho in je solidarnostno "joggal" z mano domov.
Upravičeno sumim, da so me prekleli, kako drugače naj si razlagam vse packarijo, dobesedno, na mojih oblekah ravno takrat, ko se začnejo razprodaje. In ne, ne priznam, da sem štor!
Danes grem še enkrat poskusit svojo srečo, ampak samo do cityparka, BTC je očitno prevelik zalogaj zame.
M.
Oznake: Vsakdan
