So besede, ki nam ne gredo iz jezika. Ponavadi so misli in besede lepe, prijetne za uho, a tako težke. Nas zaboli, ko izrečemo ali nam ne preprosto preveč nerodno in smo preveč odrasli za to primarno čustvo?

Otroške ročice se stegnejo k meni. Objamejo me tako močno, da se čudim moči in nežen glasek mi zašepeta najlepše besede. Rad te imam.

Ni se mučil ob tem, ni tri dni razmišljal o pravem trenutku. Začutil je in povedal. Šestletnik.
Pa verjetno ne bo več dolgo s tako lahkoto razveseljeval vse njemu pomembne ljudi. Ker bo tu puberteta in mu bo nerodno, ker je fant in fantje niso mehkužni, vsaj "spodobi" se ne, ker potem ne bo več pravega trenutka, ker... Ker je težko!

Tudi meni včasih ni šlo. Pustimo zaljubljenost. Ni mi šlo pri prijateljih, sorodnikih, celo pri starših. Če sem že izrekla, pa so me označili kot nekoga, ki je trenutno v čustvenem obdobju.

Pa se naučiš. Naučiš se šestletniku zašepetati nazaj, objeti prijateljico, ji povedati koliko ti pomeni, pogledati mami v oči in brez zadrege izgovoriti te tri besede.

Ni tako težko, ne boli in zagotovo polepšaš dan nekomu. Tudi vam bi, kajne?

Želim vam veliko izrečenih in slišanih RAD/A TE IMAM.

M.

Oznake: Razmišljanja

Pitje čaja!

Moj dosežek leta, ki se bo počasi izteka.
Kot je splošno znano, nisem (bila) ravno ljubiteljica tega napitka. V zadnjem mesecu pa sem se prisilila, da sem ga spila vsak dan vsaj skodelico. Sem imela srečno roko in malce pameti-kot ljubiteljica vanilije sem vedela, da bo ta aroma pripomogla k lažjemu požiranju-zatorej zaenkrat pijem samo rooibos z vanilijo, ki božansko diši in je prijetnega okusa.

Rezultat? Ne morem več brez njega.

Nepomembno za vas, a zame je to top of the top za letos.

Na ta račun, dejansko prejemam čestitke!

M.

Oznake: Vsakdan

Dokler nisem začela hoditi v fitnes center sem se raznim postavljačem na veliko izogibala. Saj se jih prepozna že na daleč. Omare, ki ne morejo držati rok skupaj, da o nogah ne začenjam. Pa ok, kakor komu paše.

Zdaj pa se jim ne morem več izogibati, če želim poskrbeti za svoje zdravje. Polno jih je in prihajajo v skupinah. Kot ženske katerim smisel življenja je sledenje zadnjim modnim trendom in hodijo na sprehod v nakupovalne centre v katerih glasno razlagajo o svojem življenju, podobnim glavnim junakinjam mehiške telenovele. Da, čivkanje takih žensk je podobno čivkanju moških omar v fitnesu. Z malo nižjim tonom glasu in večjo jakostjo.

Nisem še ugotovila kako si ti mišičnjaki mišice sploh pridobijo, kajti edina mišica, ki jo v fitnesu trenirajo se nahaja v njihovih ustih.

Čepijo na eni napravi več kot pol ure in debatirajo o praških, cedevitah-praški, ki nimajo učinka-in podvigih prejšnjo noč pod krilcem neke 15-letnice. Tako glasno, da jih slišimo čisto vsi, tudi tisti, ki imamo v ušesih slušalke. Sicer me tudi to ne briga, naj, motijo pa me zasedene naprave uporabljene samo kot nadomestek stola. Ali pa nanjo g. Mišica postavi bidon in to očitno pomeni, da je naprava njegova. Četudi je na drugam koncu več kot 5 minut in ni videti, da jo bo v kratkem potreboval.

Zadnjič sem se z enim celo na grdo pogledala.
Dovolj mi je bilo čakanja. Zasedla sem napravo g. Mišice (situacija bidon), ki je medtem debatiral o prašku z okusom vanilije in še preden sem opravila prvo serijo sem ga že imela pred nosom. Khm, tuki sm jst delou! Em, ni bilo videti, ker naprava sameva že pet minut, bidon pa bi lahko kdo tudi pozabil. Grd pogled, As konc? Grdo pogledam nazaj. Nisem ampak, opravi.

Res, včasih me kar mika, da bi jim pripravila napitek, jim postregla in zaželela prijeten čvek, drugega tako ali tako tam ne počnejo.

M.

Oznake: Vsakdan

Obožujem take "teste". Zanimiv test možgančkov.

Moj rezultat?

M., you are Balanced-brained

That means you are able to draw on the strengths of both the right and left hemispheres of your brain, depending upon a given situation.

When you need to explain a complicated process to someone, or plan a detailed vacation, the left hemisphere of your brain, which is responsible for your ability to solve problems logically, might kick in. But if you were critiquing an art opening or coming up with an original way to file papers, the right side of your brain, which is responsible for noticing subtle details in things, might take over.

While many people have clearly dominant left- or right-brained tendencies, you are able to draw on skills from both hemispheres of your brain. This rare combination makes you a very creative and flexible thinker.

The down side to being balanced-brained is that you may sometimes feel paralyzed by indecision when the two hemispheres of your brain are competing to solve a problem in their own unique ways.

Katera polovica pa pri vas prevladuje?

M.

Oznake: Zanimivo

Delček maila, ki sem ga dobila danes že navsezgodaj. Resnične zgodbe je bil naslov.

ZGUBLJENI KONDOM

Ko so devetnajstletnico vprašali, zakaj se je zglasila na urgenci, je
povedala, da se je fantu med seksom snel kondom in da ga ni mogla
izvleči niti s prsti.
"šla sem v kopalnico in se prisilila k bruhanju, vendar ga tudi
izbruhati nisem mogla."

Oznake: Razmišljanja

V soboto sem si v Koloseju ogledala film Gospod Brooks. Zanimiv film. Triler, z nekaj nadzornimi prizori ubijanja, špricanja krvi in psihološkimi igricami. Film za odrasle pač.

A vendar se je neki odgovorni mami zdel povsem primeren film za deklico staro približno štiri leta. Obe sta namreč sedeli poleg mene.
Saj je bil v angleščini in ona še ne zna brati. Tako ali tako ne bo vedela kaj se dogaja, o čem se gre. Zakaj sploh izbirati filme, ki so primerni za otroke, saj nič ne razumejo...

Nočem komu pokvariti užitka, če se bo kdo odločil za ogled filma ampak preprosto ne morem mimo tega. Meni se namreč zdi popolnoma neprimerno, da štiriletna deklica sedi do desetih v kinu in gleda kako je neki stric pravkar poslal metek nekomu v glavo, odsekal glavo drugemu stricu in kako močno lahko šprica kri, če nekoga tako lopneš?

Zelo malo je manjkalo, da ne bi mamici namignila naj vsaj pokrije punčki oči med krvavimi prizori. A potem bi se že vtikala v njeno vzgojo, to se pa ja ne spodobi.

Še zdaj kar zakuham, ko pomislim...

Upam samo, da deklica gleda tudi risanke, saj si nočem niti predstavljati kaj se dogaja z njo med krvavimi prizori raznih grozljivk/trilerjev in podobnih zadev, ki jih njena mamica očitno z užitkom in brez slabega občutka gleda z otrokom.

M.

Oznake: Razmišljanja, Vsakdan

Včeraj sem doživela ravno to. Našla sem nekaj oziroma nekoga, ki ga nisem iskala. Nisem vedela, da iščem. Po pravici, nisem vedela, da sploh lahko nekaj tako neverjetnega obstaja.

Verjamete v soulmate? Se kdaj vprašate, kaj pa če nekje hodi nekdo, ki mi je tako zelo podoben, ki preprosto je jaz. Ki nosi del vaše duše za katero niste vedeli, da vam manjka? Popolnost? Ni podobnost ampak resnični del vas.

Jaz nisem verjela. Verjela sem v podobno mišljenje, v gledanje v isto smer in v različne osebnosti, ki lahko dobro funkcionirata med sabo. Do včeraj.

Čarobno.

Prvo srečanje ampak me je videl popolnoma golo. On je bil gol. Nič ni bilo telesnega. Vse je bilo v vesolju, zunaj naju. Tišina, a toliko spregovorjenih besed.

Telepatija? V obupu iskanja razlage, sva se tudi na to naslonila. A to je tako nenavadno zame. Verjamem v nekaj nadnaravnega. A kako naj si drugače razložim.
Vem kaj bo rekel, kako bo rekel in kaj čuti, ko se predaja svoji strasti, umetnosti, klavirju. Ker uporablja jezik, besede in način, ki je moj. Govorim čez njegove glasilke. Čutim energijo, ko se dotakne klavirja, njegov vihar, ki divja ko igra se odvija v meni.

Njegovo dojemanje sveta mi je tako blizu. Nekatere izkušnje, ki jih je imel z ljudmi v svojem življenju so do potankosti enake mojim, celo s tako banalnimi podrobnostmi kot je horoskop teh oseb in njihovimi lastnostmi.

Ko klepetava, klepetava vihravo kot dva, ki se nista videla nekaj let in si imata toliko za povedat, besede letijo, smeh in vse počneva s telesom, zavestjo.
Potem naju udari. Tišina. Šepet besed in božanje duš. Toplina, krhkost. Telo preplavi tisoče in tisoče mehurčkov, ne upam, ne želim dihat, nočem, da katerikoli poči.

"M. vibriram, čutiš?" mi reče. Njegov glas odpre pot novim mehurčkom. "Strese me, ko slišim tvoj glas" in spet pošlje mehurčke.

Jaz mislim, on izgovori. In obratno.

V realnosti sva si neverjetno podobna, v drugi dimenziji sva dva koščka duše, ki je bila nekoč eno in se počasi sestavljata kot sestavljanka.

Spoznala sem ga včeraj, a poznava se že celo življenje.

"Ne morem več. Nisem vedel, da tako intenziven občutek obstaja. Če je kaj večjega kot to, bom umiral v lepem, v belini."

Tudi jaz.

M.

Oznake: Osebno

Pred časom sem naletela na posnetke te oddaje.

Že takrat sem dobesedno jokala od smeha in sedaj jih vlečem iz naftalina...

Igra, kjer vsak z eno besedo spesnijo pesem eni od gledalk v studiu: Love song to a butterstick

Oznake: Audio Video

Podatki so zelo pomembni.

Sebično, vem.

Oznake: Vsakdan

Parisin odpust iz zapora je očitno zelo pomembna zadeva. Leading story. Pred naravnimi katastrofami, politiko in vojno. Ker je pač ona.

Sami članki o njej, bombandiranje. Ok, vem, ne beri, če ti ne paše. Saj ne. Mi je pa hecno, kako si tv hiše zvišujejo gledanost z eno bogataško razvajenko.

Tudi novinarjem (očitno) ni lahko brati takše zadeve kot novice dneva.

Miki Brzezinski iz MNSBC se je skoraj strgalo, ko je videla kaj mora prebrati. You go girl!



Važno, da se "prodaja".

Baje je imela celo probleme s svojimi šefi zaradi tega.

Ampak je faca. :)

M.

Oznake: Aktualno, Audio Video, Razmišljanja